Kako izračunati DDV za s.p.: stopnje, evidence in DDV-O

Formula za izračun DDV je preprosta, vendar pravilni obračun DDV za s.p. ni samo matematični izračun. Najprej morate vedeti, ali ste identificirani za namene DDV, katera stopnja velja za vašo dobavo, kdaj nastane obveznost obračuna in ali imate pravico do odbitka DDV iz prejetih računov.

Od davčnih obdobij, ki se začnejo po 1. juliju 2025, morajo zavezanci FURS elektronsko predložiti tudi evidenco obračunanega DDV in evidenco odbitka DDV. To sta uradna izraza za evidenci, ki ju podjetniki in računovodje pogosto še vedno poimenujejo knjiga izdanih računov oziroma KIR in knjiga prejetih računov oziroma KPR.

Kazalo

• Kako izračunati DDV iz neto ali bruto zneska?
• Katere stopnje DDV veljajo v Sloveniji?
• Kdaj mora s.p. postati zavezanec za DDV?
• Kaj je atipični DDV zavezanec?
• Kaj mora DDV zavezanec navesti na računu?
• Kako voditi evidenco obračunanega in odbitka DDV?
• Kako deluje predizpolnjen obračun DDV?
• Kdaj je treba oddati DDV-O in plačati DDV?
• Kako je z DDV pri poslovanju z EU?
• Kaj pomeni obrnjena davčna obveznost?
• Kako je z OSS oziroma VEM in izvozom?
• Praktični primer obračuna DDV za s.p.
• Najpogostejše napake pri obračunu DDV
• Kako pri evidencah pomaga Račun123?
• Uradni viri
• Pogosta vprašanja

Kako izračunati DDV iz neto ali bruto zneska?

Pri običajnem izračunu izhajate iz neto cene oziroma davčne osnove. Znesek DDV dobite tako, da neto znesek pomnožite z davčno stopnjo, nato pa DDV prištejete neto znesku.

Za znižano stopnjo 9,5 % uporabite faktor 0,095 oziroma pri preračunu bruto zneska delite z 1,095. Pri posebni znižani stopnji 5 % uporabite faktor 0,05 oziroma bruto znesek delite z 1,05.

Katere stopnje DDV veljajo v Sloveniji?

ZDDV-1 določa več stopenj DDV. Uporaba znižane stopnje ni odvisna samo od splošnega opisa izdelka ali storitve, temveč od pogojev v zakonu in njegovih prilog.

Ni pravilno, da bi za vsa živila, knjige, zdravila, nastanitve ali gradbena dela samodejno izbrali isto znižano stopnjo. Pri nekaterih dobavah so pomembni vrsta izdelka, namen uporabe, status kupca in drugi pogoji.

Aktualne stopnje in pravne podlage preverite v Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) oziroma na uradni strani FURS o DDV.

Kdaj mora s.p. postati zavezanec za DDV?

Pri domači posebni ureditvi za male davčne zavezance je treba spremljati letni promet na ozemlju Slovenije. Za pravilno uporabo pravil sta pomembna pragova 60.000 € in 66.000 €.

V prag se ne všteva nujno vsak prejemek na poslovnem računu. Upoštevati je treba promet, kot ga za posebno ureditev malih davčnih zavezancev opredeljuje ZDDV-1. Prodaja osnovnega sredstva, prejeta posojila ali drugi prilivi zato niso samodejno promet za ta prag.

Prostovoljna identifikacija je lahko smiselna, kadar poslujete predvsem z DDV zavezanci in imate veliko upravičenih nabav z DDV. Pri prodaji končnim potrošnikom pa lahko vstop v sistem vpliva na končno ceno ali maržo. Odločitev zato ni samo davčna, ampak tudi poslovna.

Kaj je atipični DDV zavezanec?

Mali davčni zavezanec lahko potrebuje identifikacijsko številko za DDV tudi, če ne preseže domačega praga. To se pogosto zgodi pri poslovanju s tujino.

Tipičen primer je slovenski s.p., ki prejema storitve od tujega podjetja, na primer:

• oglaševanje prek Googla ali Mete,
• naročnino na tujo programsko opremo,
• gostovanje ali storitve v oblaku,
• svetovalne ali druge B2B-storitve iz tujine.

Če je po pravilih o kraju opravljanja storitve DDV dolžan obračunati slovenski prejemnik, se mora ta praviloma identificirati še pred prejemom takšne storitve. Pri storitvah, ki jih slovenski mali zavezanec opravlja podjetju iz druge države članice in je DDV dolžan plačati prejemnik, je identifikacija lahko potrebna še pred prvo takšno storitvijo.

Posebno pravilo velja tudi pri pridobitvah blaga znotraj EU. Prag 10.000 € se nanaša na določene pridobitve blaga znotraj Unije, ne pa na prejem običajnih B2B-storitev, pri katerih lahko obveznost identifikacije nastane že pred prvo transakcijo.

Kaj mora DDV zavezanec navesti na računu?

Račun mora vsebovati podatke, ki jih zahteva ZDDV-1. Natančen obseg je odvisen tudi od tega, ali gre za običajni ali poenostavljeni račun ter kakšna transakcija je bila opravljena.

Pri običajnem računu so praviloma pomembni:

• datum izdaje računa,
• zaporedna številka, ki omogoča identifikacijo računa,
• ime in naslov dobavitelja in kupca,
• identifikacijska številka za DDV dobavitelja,
• identifikacijska številka kupca, kadar jo zakon zahteva,
• količina in vrsta blaga oziroma obseg in vrsta storitve,
• datum dobave ali opravljenih storitev, če se razlikuje od datuma izdaje,
• davčna osnova po posamezni stopnji,
• uporabljena stopnja DDV,
• znesek DDV, razen kadar velja posebna ureditev,
• ustrezna navedba pri oprostitvi ali obrnjeni davčni obveznosti.

DDV številke kupca ni treba avtomatično navesti na čisto vsakem domačem B2B-računu. Obveznost je odvisna od vrste transakcije in zakonske podlage. Podrobnosti so opisane tudi v vodiču Obvezne sestavine računa po ZDDV-1.

Kako voditi evidenco obračunanega in odbitka DDV?

Od davčnih obdobij po 1. juliju 2025 mora davčni zavezanec, ki v Sloveniji predlaga obračune DDV, voditi in elektronsko predložiti:

• evidenco obračunanega DDV in
• evidenco odbitka DDV.

Poimenovanji KIR in KPR sta še vedno razširjeni, vendar novi strukturirani evidenci vsebujeta več podatkov kot nekdanji preprosti pregled izdanih in prejetih računov.

Podatki se praviloma vodijo na ravni posamezne listine, pri nekaterih vrstah množičnega ali blagajniškega poslovanja pa uradna pojasnila dopuščajo določene zbirne vpise.

Za odbitek vstopnega DDV ni dovolj samo to, da ste prejeli račun z izkazanim DDV. Med drugim morajo biti izpolnjeni pogoji glede:

• vaše identifikacije za DDV,
• uporabe nabave za obdavčene transakcije,
• ustrezne listine,
• nastanka pravice do odbitka,
• omejitev ali izključitev pravice do odbitka.

Kako deluje predizpolnjen obračun DDV?

FURS lahko na podlagi pravočasno predloženih in ustreznih evidenc sestavi predizpolnjen obračun DDV. Da bi ga FURS lahko pripravil, morata biti evidenci praviloma predloženi najmanj tri delovne dni pred iztekom roka za DDV-O.

To ne pomeni, da je splošni zakonski rok za evidence vedno tri dni prej. Skrajni rok za predložitev evidenc je praviloma enak roku za obračun DDV. Če pa evidence predložite pozneje kot tri delovne dni pred tem rokom, FURS morda ne bo pripravil predizpolnjenega obračuna in boste morali DDV-O predložiti sami.

Če pozneje predloženi DDV-O ni skladen z že oddanima evidencama, morate praviloma nemudoma oziroma najpozneje v treh delovnih dneh predložiti ustrezen popravek evidenc.

Kdaj je treba oddati DDV-O in plačati DDV?

Rok je odvisen od vrste poročanja:

• brez obveznosti predložitve rekapitulacijskega poročila RP-O: praviloma do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja;
• z obveznostjo predložitve RP-O: praviloma do 20. dne naslednjega meseca oziroma prvega naslednjega delovnega dne, če je 20. dan nedelovni dan;
• posebni primeri: zakon določa posebne roke pri prenehanju, insolventnosti, odločitvi davčnega organa in drugih okoliščinah.

DDV-O je treba predložiti tudi, kadar v davčnem obdobju ni bilo transakcij, vendar je zavezanec še vedno identificiran za DDV in ima obveznost predložitve obračuna.

Plačilo DDV in predložitev obračuna sta povezani, vendar različni obveznosti. Uspešno oddan DDV-O še ne pomeni, da je bila obveznost tudi plačana.

Kako je z DDV pri poslovanju z EU?

Pri čezmejnih transakcijah ni dovolj splošno pravilo »EU račun je brez DDV«. Najprej je treba določiti:

• ali gre za blago ali storitev,
• ali je kupec podjetje oziroma davčni zavezanec ali potrošnik,
• kje je kraj dobave,
• ali sta izpolnjena pogoja za oprostitev,
• kdo je plačnik DDV,
• ali je treba transakcijo vključiti v RP-O.

Dobava blaga podjetju v drugi državi EU

Dobava blaga identificiranemu kupcu v drugi državi članici je lahko oproščena DDV, če so izpolnjeni zakonski pogoji. Med drugim je pomembno, da ima kupec veljavno identifikacijsko številko za DDV in da je blago dejansko odpeljano ali odposlano iz Slovenije v drugo državo članico.

Veljavnost številke kupca preverite v sistemu VIES, dokazilo o preverjanju pa je smiselno shraniti skupaj z dokumentacijo o dobavi.

Opravljanje storitev podjetju iz EU

Pri običajnih B2B-storitvah se kraj obdavčitve pogosto določi po sedežu prejemnika. Takrat slovenski izvajalec praviloma ne obračuna slovenskega DDV, prejemnik pa DDV obračuna v svoji državi. Obstajajo številne izjeme, na primer pri storitvah, povezanih z nepremičninami, dogodki, prevozom in drugimi posebnimi kategorijami.

Prejem storitve iz tujine

Če slovensko podjetje prejme storitev, pri kateri je kraj obdavčitve v Sloveniji in je plačnik DDV prejemnik, mora izvesti samoobdavčitev. Splošni DDV zavezanec lahko ob izpolnjenih pogojih isti DDV uveljavlja kot odbitek. Atipični zavezanec pa praviloma DDV obračuna in plača, brez splošne pravice do odbitka.

Kaj pomeni obrnjena davčna obveznost?

Obrnjena davčna obveznost pomeni, da DDV namesto dobavitelja obračuna prejemnik. Pri tem je treba razlikovati med:

• čezmejno obrnjeno davčno obveznostjo, na primer pri določenih B2B-storitvah iz tujine, in
• domačo obrnjeno davčno obveznostjo po 76.a členu ZDDV-1, ki velja za zakonsko določene dobave v Sloveniji.

Domači 76.a člen se uporablja le za določene transakcije in ob izpolnjenih pogojih, med drugim za nekatere:

• storitve v gradbenem sektorju,
• storitve zagotavljanja osebja za gradbena dela,
• dobave določenih nepremičnin ob izbiri obdavčitve,
• dobave odpadkov, ostankov in rabljenega materiala.

Na računu dobavitelj ne izkaže zneska DDV, temveč navede ustrezno klavzulo, na primer »Obrnjena davčna obveznost – 76.a člen ZDDV-1«. Prejemnik mora obračunani DDV ustrezno vključiti v obračun in evidence.

Ni pravilno uporabljati 76.a člena samo zato, ker sta obe stranki DDV zavezanca ali ker je storitev kakorkoli povezana z objektom. Preveriti je treba konkretno vrsto dobave, status strank in vse zakonske pogoje.

Več je opisano v vodiču Obrnjena davčna obveznost po 76.a členu.

Kako je z OSS oziroma VEM in izvozom?

Prodaja potrošnikom v druge države EU

Pri prodaji blaga na daljavo in določenih storitev končnim potrošnikom v drugih državah EU lahko kraj obdavčitve preide v državo potrošnika. Posebna ureditev VEM oziroma OSS omogoča, da podjetje DDV za več držav članic prijavi prek ene države članice identifikacije.

Prag 10.000 € pri čezmejni prodaji potrošnikom v EU se uporablja le za določene transakcije in pod predpisanimi pogoji. Ne smete ga zamenjati s pragom 10.000 € za določene pridobitve blaga znotraj EU.

Izvoz v tretje države

Izvoz blaga iz EU je lahko oproščen DDV s pravico do odbitka, če so izpolnjeni pogoji in ima izvoznik ustrezna dokazila o iznosu blaga. Pogovorno se pogosto uporablja izraz »0 % DDV«, vendar je pravno natančneje govoriti o oprostitvi.

Pri storitvah kupcem zunaj EU se DDV obravnava po pravilih o kraju opravljanja storitev. Ni vsaka storitev tujemu kupcu avtomatično oproščena.

Praktični primer obračuna DDV za s.p.

Predpostavimo, da je s.p. splošni mesečni DDV zavezanec, opravlja domače marketinške storitve po stopnji 22 % in ima v enem davčnem obdobju naslednje transakcije.

1. Izdani računi

Skupna davčna osnova izdanih računov znaša 2.500 €:

• neto osnova: 2.500 €,
• DDV: 2.500 € × 22 % = 550 €,
• skupna bruto vrednost: 3.050 €.

2. Prejeti domači računi

• pisarniški material: 200 € neto + 44 € DDV,
• spletno gostovanje slovenskega ponudnika: 80 € neto + 17,60 € DDV.

Če sta nabavi namenjeni obdavčeni dejavnosti in so izpolnjeni vsi pogoji za odbitek, znaša odbitni DDV 61,60 €.

3. Izračun razlike

Ta primer je namenoma poenostavljen. V resničnem obračunu lahko nastopijo še predplačila, dobropisi, samoobdavčitve, oproščene dobave, omejitve odbitka, pretekli popravki in druge postavke.

Najpogostejše napake pri obračunu DDV

• Upoštevanje samo stopenj 22 % in 9,5 %. Zakon določa tudi posebno 5-odstotno stopnjo.
• Preprost izračun 22 % od bruto cene. Pri izračunu iz bruto zneska je treba uporabiti deljenje z 1,22.
• Zamenjava atipične in splošne identifikacije. Pravice in obveznosti niso enake.
• Čakanje na preseženi prag. Vlogo je treba urediti pravočasno, ne šele po izdaji več napačnih računov.
• Avtomatična oprostitev vseh računov podjetjem iz EU. Pogoji so odvisni od vrste transakcije.
• Napačna uporaba 76.a člena. Domača obrnjena obveznost velja samo za zakonsko določene dobave.
• Odbitek vsakega DDV na prejetem računu. Za odbitek morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji.
• Zamenjava evidenc DDV z obrazcem DDV-O. Gre za povezane, vendar ločene elektronske dokumente.
• Neusklajenost evidenc in DDV-O. Po oddaji preverite sprejem, opozorila in skladnost.
• Uporaba napačnega roka. Pri obveznosti RP-O je rok praviloma 20. dan, sicer zadnji delovni dan naslednjega meseca.

Kontrolni seznam pred zaključkom DDV obdobja

• Ali so zajeti vsi izdani računi, dobropisi in predplačila?
• Ali je pri vsaki dobavi uporabljena pravilna stopnja oziroma oprostitev?
• Ali so zajeti vsi prejeti računi in samoobdavčitve?
• Ali je pri vsakem odbitku izpolnjena pravica do odbitka?
• Ali so pravilno vključene transakcije znotraj EU?
• Ali je treba predložiti RP-O ali PD-O?
• Ali sta evidenci obračunanega in odbitka DDV medsebojno usklajeni?
• Ali se podatki v evidencah ujemajo z DDV-O?
• Ali sta bili evidenci uspešno sprejeti v eDavkih?
• Ali je predizpolnjeni DDV-O pravilen oziroma je treba obračun oddati ročno?
• Ali so plačilni podatki preverjeni neposredno v eDavkih?

Ključne ugotovitve

Izkušnje iz prakse: formula je najlažji del obračuna

Pri obračunu DDV največ napak običajno ne nastane pri množenju z 22 %, ampak pri razvrstitvi poslovnega dogodka. Težave se začnejo pri napačni stopnji, spregledani storitvi iz tujine, neupravičenem odbitku ali računu, ki je vključen v napačno davčno obdobje.

Posebej pomembna je razlika med denarnim tokom in DDV. Dejstvo, da račun še ni plačan, praviloma ne pomeni, da davčna obveznost še ni nastala. Prav tako plačilo dobavitelju samo po sebi še ne zagotavlja pravice do odbitka. Pri DDV je treba slediti dobavi, listini, davčnemu obdobju in zakonskim pogojem.

Od uvedbe elektronskih evidenc je še pomembnejša kakovost podatkov pri samem vnosu računa. Napačna DDV številka, datum, vrsta transakcije ali oznaka obravnave se lahko prenesejo v evidenci in nato v predizpolnjeni obračun.

Moj praktični nasvet je, da DDV ne urejate šele zadnji dan pred rokom. Račune in prejete dokumente vnašajte sproti, pred zaključkom pa naredite kontrolni pregled čezmejnih transakcij, samoobdavčitev in odbitkov.

Kako pri evidencah DDV pomaga Račun123?

Račun123 podjetniku pomaga že pri izvoru podatkov: pri pravilni pripravi izdanih računov, izbiri davčne stopnje, evidentiranju prejetih računov in pripravi strukturiranih podatkov za računovodstvo.

Z Račun123 lahko:

• izdajate račune z ločeno davčno osnovo, stopnjo in zneskom DDV,
• uporabite različne stopnje DDV in ustrezne klavzule,
• evidentirate izdane in prejete dokumente,
• digitalizirate prejete račune z OCR in AI-podporo,
• pripravite podatke in izvoze za računovodstvo,
• ohranite povezavo med računom, dobropisom, plačilom in poslovnim partnerjem,
• izdajate davčno potrjene račune prek spletne ali mobilne aplikacije.

Račun123 ne nadomešča presoje računovodje pri zapletenih čezmejnih poslih, odbitnem deležu ali posebnih ureditvah. Pomaga pa zmanjšati ročno prepisovanje in izboljšati kakovost podatkov, iz katerih se pripravijo evidence in obračun DDV.

Uradni viri

• Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1
• FURS: Davek na dodano vrednost
• FURS: Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV
• Portal eDavki
• VIES: preverjanje identifikacijskih številk za DDV

Članek je splošne informativne narave in ne predstavlja individualnega davčnega ali računovodskega nasveta. Pravila so odvisna od vrste transakcije, statusa strank in konkretnih okoliščin. Pred oddajo obračuna ali spremembo davčne obravnave preverite aktualne predpise in se po potrebi posvetujte z računovodjo ali davčnim svetovalcem.

Pogosta vprašanja

Kako izračunam 22-odstotni DDV?

Neto znesek pomnožite z 0,22. Če je neto cena 100 €, DDV znaša 22 €, bruto cena pa 122 €.

Kako izračunam DDV iz bruto zneska?

Pri stopnji 22 % bruto znesek delite z 1,22, da dobite neto osnovo. DDV je razlika med bruto in neto zneskom.

Katere stopnje DDV veljajo v Sloveniji?

Veljajo splošna stopnja 22 %, znižana stopnja 9,5 % in posebna znižana stopnja 5 %. Zakon določa tudi različne oprostitve DDV.

Kdaj moram kot s.p. postati DDV zavezanec?

Pri domači ureditvi za male zavezance sta pomembna pragova 60.000 € in 66.000 € letnega prometa. Identifikacija je lahko potrebna tudi prej zaradi pridobitev blaga ali opravljanja oziroma prejemanja določenih čezmejnih storitev.

Kaj je atipični DDV zavezanec?

To je mali davčni zavezanec, ki je identificiran za omejen obseg čezmejnih transakcij. Domačim kupcem praviloma še naprej ne obračunava DDV in nima splošne pravice do odbitka vsega vstopnega DDV.

Kaj sta evidenca obračunanega DDV in evidenca odbitka DDV?

Gre za strukturirani davčni evidenci z informacijami o obračunanem in odbitnem DDV. Za davčna obdobja od 1. julija 2025 dalje ju morajo zavezanci, ki predlagajo DDV-O, praviloma elektronsko predložiti FURS.

Kdaj moram predložiti evidenci DDV?

Najpozneje do roka za predložitev DDV-O. Če želite, da FURS ob izpolnjenih pogojih pripravi predizpolnjen DDV-O, ju je treba praviloma predložiti najmanj tri delovne dni pred tem rokom.

Kdaj moram oddati DDV-O?

Praviloma do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po koncu davčnega obdobja. Če morate predložiti tudi rekapitulacijsko poročilo RP-O, je rok praviloma 20. dan naslednjega meseca.

Ali moram oddati DDV-O tudi brez prometa?

Da, če ste še vedno identificirani za DDV in imate obveznost predložitve obračuna. V takem primeru praviloma predložite obračun in prazni evidenci oziroma evidence brez transakcij.

Ali je vsak račun podjetju iz EU brez slovenskega DDV?

Ne. Obravnava je odvisna od vrste blaga ali storitve, kraja dobave, statusa kupca in izpolnitve pogojev za oprostitev oziroma obrnjeno davčno obveznost.

Priporočeno

• DDV za začetnike: osnove in pogoste napake
• Obvezne sestavine računa po ZDDV-1
• Obrnjena davčna obveznost po 76.a členu
• Rekonciliacija računov in plačil
• Kdaj se račun šteje za plačanega?