Plačilni pogoji na računu: primeri, roki in pravila (2026)

Plačilni pogoji na računih določajo, do kdaj mora kupec plačati, kako se plačilo izvede in kakšne so posledice zamude. Jasno zapisani pogoji zmanjšujejo možnost nesporazumov, podjetniku pa pomagajo načrtovati denarni tok in pravočasno ukrepati pri neplačilih.

V Sloveniji se pri poslovanju med podjetji pogosto uporabljajo plačilni roki 7, 15, 30 ali 60 dni. Kateri rok je najprimernejši, je odvisno od dejavnosti, vrednosti posla, dosedanjega sodelovanja, pogajalske moči strank in tveganja neplačila. Zato ni enega samega roka, ki bi bil najboljši za vse podjetnike.

Kaj so plačilni pogoji na računu?

Plačilni pogoji so dogovorjena pravila, po katerih mora kupec poravnati svojo obveznost. Najpogosteje vključujejo:

• datum zapadlosti oziroma plačilni rok,
• način plačila, na primer nakazilo na transakcijski račun, gotovina ali kartica,
• podatke za plačilo, kot so IBAN, sklic in namen,
• morebitni popust za predčasno plačilo,
• posledice zamude, zlasti zakonske zamudne obresti in stroške izterjave.

82. člen ZDDV-1 med obveznimi podatki na računu ne določa plačilnega roka. To pomeni, da račun zaradi manjkajočega roka sam po sebi ni avtomatično davčno neveljaven. Kljub temu je navedba zapadlosti zelo priporočljiva, saj je za obe strani jasno, kdaj mora biti obveznost poravnana.

Kateri plačilni roki se najpogosteje uporabljajo?

V praksi se uporabljajo predvsem naslednji plačilni pogoji:

Izraz »neto 30« običajno pomeni, da mora biti celoten znesek plačan v 30 dneh. Vendar mora biti jasno določeno, od katerega dogodka rok teče: od izdaje računa, prejema računa, opravljene storitve, potrditve situacije ali drugega pogodbeno določenega dogodka.

Kaj zakon določa o plačilnih rokih?

Za poslovne transakcije med gospodarskimi subjekti in javnimi organi je pomemben predvsem Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1).

Plačilni rok med podjetji

Med gospodarskimi subjekti dogovorjeni plačilni rok praviloma ne sme biti daljši od 60 dni. Daljši rok je izjemoma mogoč, če je dogovorjen pisno in ne pomeni očitno nepravičnega pogodbenega dogovora za upnika.

Kaj velja, če plačilni rok ni dogovorjen?

Če stranki plačilnega roka nista dogovorili, mora dolžnik obveznost praviloma poravnati v 30 dneh od prejema računa. Zakon določa tudi posebna pravila za primere, ko je račun prejet pred dobavo, ko je datum prejema sporen ali ko je dogovorjen pregled blaga oziroma storitve.

Kaj velja, ko je dolžnik javni organ?

Kadar je dolžnik javni organ, plačilni rok praviloma ne sme biti daljši od 30 dni, razen če poseben zakon določa drugače. Zato poslovanja s proračunskimi uporabniki ni smiselno enačiti z običajnim B2B-poslovanjem.

Od katerega dne začne teči plačilni rok?

Začetek teka roka mora biti zapisan čim bolj nedvoumno. V pogodbi ali na računu se lahko na primer navede:

• »Plačilni rok je 15 dni od datuma izdaje računa.«
• »Plačilni rok je 30 dni od prejema pravilno izdanega računa.«
• »Račun zapade v plačilo 15 dni po potrditvi opravljene storitve.«
• »Posamezni obrok zapade skladno s plačilnim načrtom v pogodbi.«

Če uporabljate rok od prejema računa, je koristno zagotoviti dokazljivo dostavo. Pri elektronskem pošiljanju lahko pomaga evidenca, iz katere je razvidno, kdaj je bil račun poslan in dostavljen. Pri e-računih je pomembno tudi, da dokument prispe po dogovorjeni elektronski poti in v pravilni obliki.

Ali lahko pogoji na računu spremenijo pogodbo?

Praviloma ne enostransko. Če sta stranki v pogodbi, sprejeti ponudbi ali splošnih pogojih že določili 30-dnevni rok, prodajalec tega po opravljeni storitvi praviloma ne more preprosto spremeniti v sedemdnevni rok samo z drugačnim zapisom na računu.

Zato naj bodo ponudba, pogodba, splošni pogoji in račun med seboj usklajeni. Če dokumenti vsebujejo različne roke, se lahko pojavi spor o tem, kateri dogovor velja.

Kdaj se plačilo šteje za izvršeno?

Pri nakazilu na transakcijski račun je priporočljivo, da pogodbeni pogoji jasno določajo, kdaj se obveznost šteje za poravnano. Pogosta formulacija je:

Takšna določba zmanjšuje dvom, ali je dovolj, da kupec na dan zapadlosti šele odda plačilni nalog. Pri mednarodnih plačilih, praznikih in vikendih je zato smiselno plačilo odrediti dovolj zgodaj.

Ali lahko ponudite popust za predčasno plačilo?

Da. Podjetje lahko kupca spodbudi k hitrejšemu plačilu s popustom oziroma skontom. Pogoj mora biti natančno zapisan, na primer:

Pri popustu je treba pravilno urediti tudi davčno osnovo in dokumentacijo. Če je popust odvisen od naknadnega plačila, naj podjetje način izvedbe uskladi z računovodjo.

Kaj se zgodi, če kupec zamuja s plačilom?

Ko kupec obveznosti ne poravna do zapadlosti, lahko upnik praviloma zahteva:

• zakonske zamudne obresti,
• povračilo stroškov izterjave, kadar so izpolnjeni pogoji po ZPreZP-1,
• izpolnitev obveznosti po postopku opominjanja ali izterjave.

Zakonske zamudne obresti začnejo praviloma teči zaradi zamude, ne zato, ker bi bile posebej napisane na računu. Kljub temu je priporočljivo, da kupec že vnaprej ve, kakšne so posledice nepravočasnega plačila.

Več o praktičnem postopku preberite v vodniku kaj storiti pri neplačanem računu.

Primer celotnih plačilnih pogojev na računu

Strokovni nasvet: Roka ne določajte samo glede na navade kupca. Upoštevajte svoje stroške, davčne obveznosti, čas izvedbe, vrednost posla in dejansko sposobnost podjetja, da financira kupca do zapadlosti računa.

Kako izbrati pravi plačilni rok?

Kontrolni seznam pred izdajo računa

• Ali je plačilni rok usklajen s ponudbo, pogodbo in splošnimi pogoji?
• Ali je jasno naveden datum zapadlosti?
• Ali je določeno, od katerega dne rok teče?
• Ali so IBAN, sklic in drugi podatki za plačilo pravilni?
• Ali je način plačila jasno naveden?
• Ali je morebitni popust za predčasno plačilo natančno opisan?
• Ali rok ustreza omejitvam ZPreZP-1?
• Ali bo podjetje ob takem roku ohranilo dovolj likvidnosti?
• Ali imate določen postopek opominjanja po zapadlosti?

Izkušnje iz prakse: krajši rok ne pomeni vedno hitrejšega plačila

Pri podjetnikih pogosto ne nastane težava zato, ker plačilnega roka ne bi navedli, ampak zato, ker na račun avtomatično napišejo 8 ali 15 dni, čeprav so se s kupcem predhodno dogovorili drugače. Tak zapis ne izboljša izterljivosti, temveč lahko povzroči spor o zapadlosti.

Pomembnejše od same dolžine roka je, da je plačilni pogoj dogovorjen pred začetkom posla, jasno zapisan in dosledno uporabljen. Pri večjih projektih so pogosto učinkovitejša predplačila in fazna plačila kot en sam račun z dolgim rokom po zaključku celotnega projekta.

Prav tako ni smiselno avtomatično odobriti 60-dnevnega roka vsaki večji stranki. S tem podjetje kupca dejansko financira dva meseca, medtem ko mora samo sproti poravnavati plače, prispevke, material in DDV.

Moj nasvet je preprost: plačilni rok določite glede na tveganje in denarni tok, ne samo glede na navado v panogi. Za dobre stranke lahko pogoje prilagodite, pri novih ali tveganih poslih pa zahtevajte predplačilo ali plačilo po fazah.

Račun123 vam poenostavi plačilne pogoje in spremljanje računov

Pri ročnem izdajanju računov se hitro zgodi, da podjetnik uporabi napačen rok, pozabi spremeniti datum zapadlosti ali vpiše pogoje, ki niso usklajeni z dogovorom s stranko.

Z aplikacijo za izdajanje računov Račun123 lahko nastavite privzeti plačilni rok in ga po potrebi prilagodite posamezni stranki ali računu. Aplikacija omogoča pregled odprtih in zapadlih računov, spremljanje statusa dokumentov ter pripravo opominov, zato imate nad terjatvami boljši pregled.

Račun123 podpira tudi izdajanje e-računov za proračunske uporabnike prek UJP ter davčno potrjevanje računov, kadar je to glede na način plačila potrebno.

Pogosta vprašanja

Ali je plačilni rok na računu zakonsko obvezen?

ZDDV-1 plačilnega roka ne določa med obveznimi podatki računa. Kljub temu ga je priporočljivo navesti, saj jasno določa datum zapadlosti in zmanjšuje možnost spora.

Kateri plačilni rok je najpogostejši?

V poslovni praksi se pogosto uporablja 30-dnevni rok, pogosti pa so tudi roki 7, 15 in 60 dni. Ni enega zakonsko določenega splošnega roka za vse račune; rok je treba prilagoditi dogovoru, tveganju in denarnemu toku.

Kaj velja, če plačilni rok ni dogovorjen?

Če rok ni dogovorjen, ZPreZP-1 pri poslovnih transakcijah praviloma določa plačilo v 30 dneh od prejema računa oziroma od drugega zakonsko določenega dogodka, če je račun prejet prej ali je datum prejema sporen.

Ali je lahko plačilni rok med podjetji daljši od 60 dni?

Izjemoma da, če je daljši rok dogovorjen pisno in ne pomeni očitno nepravičnega pogodbenega dogovora za upnika.

Ali lahko na računu spremenim že dogovorjeni rok?

Praviloma ga ne morete enostransko spremeniti samo z drugačnim zapisom na računu. Račun mora biti usklajen s sprejeto ponudbo, pogodbo in splošnimi pogoji poslovanja.

Kdaj začnejo teči zamudne obresti?

Zakonske zamudne obresti praviloma začnejo teči, ko dolžnik pride v zamudo, torej ko obveznosti ne poravna do pravilno določene zapadlosti.

Kaj storiti, če stranka ne plača pravočasno?

Najprej preverite dostavo računa in pravilnost zapadlosti, nato pošljite jasen pisni opomin. Če plačila še vedno ni, lahko zahtevate zamudne obresti, upravičene stroške izterjave in po potrebi začnete formalni postopek izterjave.

Ključne ugotovitve

Priporočeno

• Plačilo po predračunu: popoln vodič za podjetnike
• Neplačan račun: opomin, obresti in izterjava
• Primer računa: obvezni podatki, DDV in FURS
• Razlika med računom in predračunom
• Splošni pogoji poslovanja Račun123