Popoldanski s.p. – prispevki, pogoji in postopek odprtja

Popoldanski s.p. je ena najpogostejših oblik začetka podjetniške poti v Sloveniji. Omogoča vam, da ob redni zaposlitvi razvijate svojo dejavnost, izdajate račune in ustvarjate dodaten prihodek – brez visokih začetnih stroškov.

Najpogostejše vprašanje pa je preprosto: koliko me bo to realno stalo?

V tem vodiču boste izvedeli:

• kaj sploh je popoldanski s.p. in koliko znašajo prispevki,
• kdo ga lahko odpre in kako poteka odprtje,
• kakšna je obdavčitev,
• ali se popoldanski s.p. splača,
• na kaj vse morate biti posebej pozorni.

Kaj je popoldanski s.p.?

Popoldanski s.p. ni posebna pravno-organizacijska oblika, temveč pogovorni izraz za samostojnega podjetnika, ki je že zaposlen za polni delovni čas in je zato že vključen v obvezno socialno zavarovanje. To pomeni, da podjetniško dejavnost opravlja poleg redne zaposlitve – najpogosteje kot dodatni vir prihodka ali za preizkus poslovne ideje.

Ključna razlika v primerjavi s polnim s.p. je v višini prispevkov. Ker vam osnovno pokojninsko in zdravstveno zavarovanje že krije zaposlitev, pri popoldanskem s.p. plačujete le pavšalne prispevke.

Koliko znašajo prispevki za popoldanski s.p. v 2026?

V letu 2026 znašajo mesečni prispevki približno 110 € (znesek se lahko mesečno minimalno razlikuje zaradi uskladitev). Prispevki so fiksni in jih plačujete ne glede na višino prihodkov.

To pomeni, da boste:

• plačevali enake prispevke, če ustvarite 200 € prihodkov,
• ali če ustvarite 2.000 € prihodkov.

Zato je popoldanski s.p. pogosto prava izbira za:

• testiranje poslovne ideje,
• dodatni zaslužek,
• freelance delo,
• svetovanje ali spletno prodajo.

Pomembno je vedeti:

• Plačevanje prispevkov: vsak mesec, tudi če v tem obdobju ne ustvarite prihodkov.
• Rok plačila prispevkov: do 20. dne v mesecu za pretekli mesec.

Struktura prispevkov za popoldanski s.p.:

• prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ),
• prispevek za zdravstveno zavarovanje,
• prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Ker ste že zaposleni za polni delovni čas, ne plačujete polnih prispevkov, temveč pavšalne zneske.

Mesečni zneski prispevkov za leto 2026

Če je bil popoldanski s.p. odprt 15 dni ali manj, se plača polovica prispevkov.

Podatki za plačilo prispevkov

Finančna uprava položnic ne pošilja. Plačilo morate urediti sami (UPN nalog / trajnik).

Koliko dejansko “stane” popoldanski s.p.?

Večina, ki razmišlja o popoldanskem s.p., išče odgovor na zelo konkretno vprašanje: koliko me bo stal popoldanski s.p.?

Pri tej obliki podjetništva so stroški sicer precej predvidljivi, vendar niso sestavljeni samo iz mesečnih prispevkov. Upoštevati je treba tudi dohodnino, ki je odvisna od višine prihodkov in izbranega davčnega režima.

Orientacijski primer skupne letne obremenitve

Gre za informativen primer. Dejanski znesek je odvisen od višine prihodkov in izbranega davčnega režima. Za natančen izračun glede na vaše prihodke lahko uporabite naš SP kalkulator.

Kdo lahko odpre popoldanski s.p.?

Popoldanski s.p. lahko odprejo:

• osebe, zaposlene za polni delovni čas (40 ur tedensko),
• osebe z urejenim polnim socialnim zavarovanjem po drugi osnovi (npr. družbeniki, poslovodne osebe, ki so že zavarovane drugje).

Pomembno je, da ste že zavarovani za polni delovni čas, saj je to pogoj za plačevanje pavšalnih prispevkov.

Posebnosti in pogoste dileme:

• Če delate 4 ure dnevno, ne izpolnjujete pogojev za popoldanski s.p. V tem primeru bi morali plačevati polne prispevke, saj niste zavarovani za polni delovni čas.
• Če izgubite zaposlitev, se vaš status spremeni. Popoldanski s.p. postane polni s.p., kar pomeni bistveno višje mesečne prispevke (več o tem v nadaljevanju).
• Konkurenčna prepoved: vaša pogodba o zaposlitvi lahko vsebuje omejitve glede opravljanja podobne dejavnosti. Pred odprtjem preverite, ali potrebujete soglasje delodajalca.
• Delo za lastnega delodajalca: v določenih primerih je lahko sporno ali omejeno, zato je smiselno preveriti pogodbo in zakonodajo.

Pred odprtjem popoldanskega s.p. je zato priporočljivo preveriti zavarovalni status in morebitne omejitve iz delovnega razmerja, da se izognete neprijetnim presenečenjem.

Kako odpreti popoldanski s.p. v 2026?

Postopek odprtja popoldanskega s.p. je razmeroma preprost in na SPOT točki brezplačen. Če imate pripravljene osnovne podatke, ga lahko uredite v nekaj dneh.

1. Izbira dejavnosti (SKD klasifikacija). Najprej določite, katero dejavnost boste opravljali. Izbrati morate ustrezno šifro po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD). Izberete lahko več dejavnosti, če nameravate opravljati različne storitve.

2. Registracija na SPOT točki. S.p. brezplačno registrirate na SPOT točki. Tam uredite vpis v Poslovni register Slovenije (PSR) in določite datum začetka opravljanja dejavnosti.

3. Izbira načina obdavčitve. Ob registraciji ali najpozneje v zakonskem roku morate izbrati način obdavčitve (vpliva na višino dohodnine, ne pa na višino prispevkov):

• normirani odhodki (enostavnejši sistem),
• dejanski odhodki (vodenje poslovnih knjig).

4. Prijava v ustrezno zavarovanje. Ker ste že zaposleni za polni delovni čas, se prijavite kot zavarovanec po posebni podlagi za popoldanski s.p., kar pomeni pavšalne prispevke.

5. Začetek poslovanja. Po registraciji s.p. lahko začnete opravljati dejavnost in izdajati račune. Poskrbeti morate še za:

• ureditev davčnega potrjevanja računov (če poslujete z gotovinskimi plačili),
• morebitno odprtje ločenega poslovnega računa (ni obvezen, je pa priporočljiv),
• vodenje evidenc izdanih računov in prihodkov.

Obdavčitev: normirani ali s.p. z dejanskimi odhodki?

Popoldanski s.p. lahko izbere enega izmed dveh načinov obdavčitve:

• normirani s.p. (po pravilih normiranih odhodkov),
• s.p. z dejanskimi odhodki (vodenje poslovnih knjig).

Pomembno: višina pavšalnih prispevkov pri popoldanskem s.p. je enaka ne glede na izbran režim obdavčitve. Razlika nastane pri izračunu dohodnine.

Normirani popoldanski s.p. v 2026 (ni več “vedno 80 %”)

Pri popoldanskem normirancu se normirani odhodki priznajo po stopnjah (t. i. “lestvica”):

• 80 % od prihodkov do 12.500 €,
• 40 % od dela prihodkov od 12.500 € do 30.000 €,
• 0 % od dela prihodkov nad 30.000 €.

Zato je pri popoldanskem normirancu največ priznanih normiranih odhodkov 17.000 € (10.000 € + 7.000 €).

Obenem je od leta 2026 dohodnina za normirance progresivna:

• do davčne osnove 33.000 € je stopnja 20 %,
• nad 33.000 € je stopnja 35 % (samo za del nad pragom).

S.p. z dejanskimi odhodki

Pri tem načinu obdavčitve se upoštevajo dejanski stroški (oprema, najemnina, gorivo, programska oprema ipd.). Davek se plača od dobička (prihodki − dejanski odhodki) po pravilih dohodnine. Ta režim je smiseln, če imate visoke realne stroške.

Kateri način obdavčitve izbrati?

Če so vaši dejanski stroški nizki, je normirani sistem pogosto enostavnejši in finančno ugodnejši.

Če pa imate visoke stroške poslovanja, se lahko bolj izplača vodenje dejanskih odhodkov.

Odločitev je smiselno prilagoditi naravi dejavnosti, višini pričakovanih prihodkov in strukturi stroškov.

Primer izračuna: koliko vam ostane po vseh obveznostih?

Za bolj jasno predstavo si oglejmo konkreten primer letnega izračuna.

Predpostavke:

• 30.000 € letnih prihodkov
• popoldanski s.p. (ni polno zavarovan iz samozaposlitve 9 mesecev)
• normirani odhodki po lestvici 2026
• pavšalni prispevki popoldanskega s.p.

1. Normirani odhodki (2026):

• 80 % od 12.500 € = 10.000 €
• 40 % od (30.000 € − 12.500 €) = 40 % od 17.500 € = 7.000 €
• nad 30.000 € = 0 €
• skupaj normirani odhodki = 17.000 €

2. Davčna osnova:

• 30.000 € − 17.000 € = 13.000 €

3. Dohodnina (normiranec 2026):

• ker je davčna osnova 13.000 € ≤ 33.000 € → 20 %
• 20 % od 13.000 € = 2.600 €

Ali se popoldanski s.p. splača?

Odgovor je odvisen predvsem od višine prihodkov in vaših dolgoročnih načrtov.

• Do 10.000 € letnih prihodkov. Popoldanski s.p. je praviloma zelo smiselna rešitev. Fiksni prispevki so razmeroma nizki, tveganje je omejeno, administracija pa obvladljiva. Tak model je primeren za testiranje poslovne ideje ali ustvarjanje dodatnega prihodka.
• Okoli 30.000 € letnih prihodkov. Popoldanski s.p. je še vedno lahko ugoden, vendar postane pomembno vprašanje dolgoročne usmeritve. Če dejavnost hitro raste, je smiselno razmisliti, ali želite ostati pri dodatni dejavnosti ali postopno preiti v polno podjetništvo.
• Pri višjih prihodkih. Če prihodki iz popoldanskega s.p. postanejo pomemben del vašega dohodka, je smiselno preveriti, ali je trenutna oblika poslovanja dolgoročno optimalna. Prehod na polni s.p. ali drugo organizacijsko obliko je lahko primernejša rešitev.

Na kaj morate biti še posebej pozorni?

Pri odločitvi za popoldanski s.p. se večina najprej osredotoči na višino prispevkov. Manj pozornosti pa nameni praktičnim in administrativnim obveznostim, ki pridejo z dejavnostjo.

Najpogosteje podcenjeni vidiki so:

• Konkurenčna prepoved v pogodbi o zaposlitvi. Vaša pogodba lahko omejuje opravljanje podobne dejavnosti ali zahteva predhodno soglasje delodajalca.
• Potreba po soglasju delodajalca. Če dejavnost posega na isto področje kot vaša zaposlitev, je soglasje pogosto nujno.
• Prispevki tečejo tudi brez prihodkov. Tudi če v določenem mesecu ne izdate nobenega računa, morate prispevke vseeno plačati.
• Obveznost pravilne izdaje računov in davčnega potrjevanja. Računi morajo biti izdani skladno s predpisi, v določenih primerih pa tudi davčno potrjeni.
• Prag za vstop v sistem DDV. Če vaš letni obdavčljivi promet preseže 60.000 €, morate pridobiti identifikacijsko številko za DDV in začeti obračunavati DDV. To pomeni dodatne administrativne obveznosti.

Tudi pri manjšem obsegu dejavnosti morate:

• redno in pravilno izdajati račune,
• spremljati zapadla plačila,
• voditi evidenco izdanih računov in prihodkov.

Če teh procesov ne uredite že na začetku, se administracija hitro nabere in postane nepregledna.

Kaj se zgodi, če izgubite zaposlitev?

Popoldanski s.p. je vezan na to, da ste zaposleni za polni delovni čas. Če to preneha veljati, ne izpolnjujete več pogojev za pavšalne prispevke.

Če niste več zaposleni za polni delovni čas:

• morate prijaviti spremembo zavarovalne podlage,
• vaš s.p. preide na polno zavarovanje,
• začnete plačevati bistveno višje mesečne prispevke,
• vaša skupna mesečna obremenitev se občutno poveča.

S.p. sicer ostane odprt, vendar se mesečni prispevki občutno povečajo. To lahko pomembno vpliva na vašo finančno vzdržnost, še posebej če dejavnost predstavlja pomemben del vaših prihodkov.

Prednosti in slabosti popoldanskega s.p.

Popoldanski s.p. je priljubljen zaradi nizkih začetnih stroškov, vendar prinaša tudi določene omejitve. Spodaj je kratek pregled najpomembnejših vidikov.

Najpogostejša vprašanja (FAQ)

❓ Ali lahko odprem popoldanski s.p., če delam 4 ure na dan?

Ne. Če niste zaposleni za polni delovni čas (40 ur tedensko), ne izpolnjujete pogojev za popoldanski s.p. V tem primeru bi morali plačevati polne prispevke.

❓ Ali potrebujem soglasje delodajalca?

Odvisno od pogodbe o zaposlitvi in narave dejavnosti. Če opravljate podobno dejavnost kot vaš delodajalec, je soglasje pogosto potrebno.

❓ Ali lahko kot popoldanski s.p. izdajam račune svojemu delodajalcu?

Možno je, vendar je treba preveriti pogodbo o zaposlitvi in pravila glede konkurenčne prepovedi. V določenih primerih je to lahko sporno.

❓ Ali moram imeti ločen poslovni račun?

Ločen poslovni račun ni obvezen, je pa zelo priporočljiv zaradi preglednosti poslovanja in lažjega vodenja evidenc.

❓ Ali moram plačati prispevke, če nimam prihodkov?

Da. Pavšalni prispevki se plačujejo vsak mesec, ne glede na to, ali ste ustvarili prihodke ali ne.

❓ Kdaj lahko vstopim v sistem normiranih odhodkov za popoldanski s.p.?

V sistem normiranih odhodkov za leto 2026 lahko vstopite, če vaši prihodki v letu 2025 niso presegli 50.000 € (prej je veljal prag 30.000 €).

❓ Kdaj lahko izstopim iz sistema normiranih odhodkov za popoldanski s.p.?

Za izstop se upoštevajo naslednji pragovi povprečja prihodkov (po pravilih o računovodenju) za dve zaporedni leti:

• 120.000 € – če je bil zavezanec v obeh letih obvezno zavarovan kot samozaposleni za polni delovni čas vsaj 9 mesecev (»redni s.p.« v obeh letih).
• 50.000 € – če pogoja polnega zavarovanja v obeh letih ni izpolnil (»popoldanski s.p.« v obeh letih).
• 85.000 € – če je zavezanec v enem letu redni in v drugem letu popoldanski s.p.

❓ Kdaj moram vstopiti v sistem DDV?

Če vaš obdavčljivi promet v zadnjih 12 mesecih preseže 60.000 €, se morate identificirati za DDV in začeti obračunavati DDV.

❓ Ali lahko zaprem popoldanski s.p., kadar koli želim?

Da, zaprtje s.p. je mogoče, vendar morate poravnati vse obveznosti in urediti odjavo iz zavarovanja.

Začnite urejeno – brez zapletene administracije

Popoldanski s.p. je dostopen in razmeroma varen način za začetek podjetniške poti ob redni zaposlitvi. Prispevki so predvidljivi, dejanska obremenitev pa je odvisna predvsem od višine prihodkov in izbranega načina obdavčitve.

Ne glede na to, ali izdate en račun na mesec ali več deset, dejstvo ostaja: račune morate izdajati pravilno, pravočasno in v skladu s predpisi. Zato je smiselno, da si že na začetku postavite enostaven in pregleden sistem poslovanja.

Z aplikacijo Račun123 lahko:

• hitro in enostavno izdate račun,
• spremljate zapadla plačila,
• ohranite pregled nad prihodki,
• zmanjšate administrativne zaplete.

Če razmišljate o dodatni dejavnosti ob redni zaposlitvi, najprej preverite svoj izračun s SP kalkulatorjem. Po odprtju popoldanskega s.p. pa si z aplikacijo Račun123 že od začetka zagotovite urejeno, pregledno in enostavno poslovanje.