Normirani s.p. 2026: FURS uvaja nove razrede

Normiranci 2026: novi vstopni pogoji, izstop na podlagi povprečja in progresivna dohodnina

Državni zbor je 11. novembra 2025 sprejel Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR). Zakon je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 91/25 in se uporablja že za davčno leto 2026. S tem se pomembno spreminjajo pravila za vstop in izstop iz sistema normiranih odhodkov ter način obdavčitve normirancev.

Finančna uprava RS je 24. 11. 2025 na portalu GOV.SI objavila podrobno pojasnilo o novostih pri normirancih za leto 2026. Spodaj je povzetek ključnih sprememb, skupaj s konkretnimi primeri in razlago, kaj to pomeni za podjetnike.

Uradni vir: Novosti pri ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v letu 2026 (FURS)

Kratek povzetek za normirance (2026 v nekaj alinejah)

• Višji prihodkovni pragovi za vstop v sistem normiranih odhodkov (50.000 € in 120.000 € namesto 30.000 € in 60.000 €).
• Strog 5-letni “cooldown” za ponovni vstop v normiranost po izstopu ali zaprtju dejavnosti.
• Izstop iz sistema se določa po povprečju prihodkov dveh preteklih let (120.000 €, 50.000 €, 85.000 € … odvisno od statusa).
• Nova progresivna dohodninska lestvica za normirance:
  • 20 % do določene višine davčne osnove,
  • 35 % za del davčne osnove nad pragom (72.000 € ali 33.000 €, odvisno od statusa).
• Primer iz pojasnila FURS: normiranec s 130.000 € prihodkov in izpolnjenim pogojem polnega zavarovanja plača 17.900 € dohodnine.

1. Novi pogoji za vstop v sistem normiranih odhodkov (od leta 2026)

Za podjetnike, ki želijo v letu 2026 (ali kasneje) uporabljati sistem normiranih odhodkov, veljajo spremenjeni prihodkovni pogoji. Pri tem se vedno gleda prihodke iz leta 2025 (oziroma iz preteklega leta), ugotovljene po pravilih o računovodenju.

V sistem normiranih odhodkov za leto 2026 lahko zavezanec vstopi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• 50.000 € prag: prihodki v letu 2025 ne smejo preseči 50.000 € (prej 30.000 €). Sem spada tudi popoldanski s.p. z normiranimi odhodki.
• 120.000 € prag za “redni” s.p.: prihodki v letu 2025 ne smejo preseči 120.000 € (prej 60.000 €), če je bil zavezanec vsaj 9 mesecev v letu 2025 obvezno zavarovan kot samozaposleni za polni delovni čas.
• 120.000 € prag za kmečka gospodinjstva: prihodki v letu 2025 ne smejo preseči 120.000 € na nosilca in drugega člana kmečkega gospodinjstva (prej 60.000 €), če gre za zavezance, ki so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodarstva.

Ti pogoji so neposredno povzeti iz pojasnila Finančne uprave RS in veljajo za prehod na normirane odhodke iz sistema dejanskih stroškov že za davčno leto 2026.

2. Ponovni vstop: normiranec šele po več kot petih davčnih letih

Zakon uvaja pomembno omejitev (ponovnega) vstopa v sistem normiranih odhodkov. Če normiranec iz sistema izstopi ali dejavnost zapre, se ne more takoj vrniti nazaj v normirani sistem.

Nova pravila:

• zavezanec lahko ponovno izbere normirane odhodke šele, ko mine več kot pet davčnih let od izstopa ali prenehanja dejavnosti,
• davčno leto, v katerem je dejavnost prenehala, se pri štetju teh petih let ne upošteva,
• ob ponovnem vstopu morajo biti seveda spet izpolnjeni tudi prihodkovni pogoji (50.000 € / 120.000 €).

Primer ponovnega vstopa (iz pojasnila FURS)

Podjetnik zapre s.p. 10. januarja 2026, nato pa 1. junija 2026 ponovno odpre dejavnost. Po novih pravilih:

• v letu 2026 ne more izbrati normiranih odhodkov,
• normiranost bo lahko ponovno priglasil šele s 1. januarjem 2032,
• pogoj je, da je dejavnost v tem času neprekinjeno registrirana in da so izpolnjeni prihodkovni kriteriji.

3. Novi pogoji za izstop iz sistema normiranih odhodkov

Izstop iz sistema normiranih odhodkov ni več vezan le na enkratno preseganje prihodkovnega praga, ampak na povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih davčnih let. Če povprečje preseže določeno mejo, mora zavezanec preiti na ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ter voditi poslovne knjige.

Za izstop se upoštevajo naslednji pragovi povprečja prihodkov (po pravilih o računovodenju) za dve zaporedni leti:

• 120.000 € – če je bil zavezanec v obeh letih obvezno zavarovan kot samozaposleni za polni delovni čas vsaj 9 mesecev (»redni s.p.« v obeh letih).
• 50.000 € – če pogoja polnega zavarovanja v obeh letih ni izpolnil (»popoldanski s.p.« v obeh letih).
• 85.000 € – če je zavezanec v enem letu “redni” in v drugem letu “popoldanski” s.p.
• 120.000 € na nosilca + člana – za kmečka gospodinjstva, ki so vključena v obvezno zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodarstva.

Ta povprečja se upoštevajo že pri izstopu v letu 2026, in sicer na podlagi prihodkov v letih 2024 in 2025.

Štetje povprečja prihodkov – tudi leto brez dejavnosti šteje (kot 0)

Pomembna novost je, da se pri izračunu povprečja upošteva tudi predhodno davčno leto, v katerem zavezanec dejavnosti ni opravljal. Za to leto se prihodki štejejo kot 0 €. To lahko pomeni, da bo moral nekdo iz sistema normirancev izstopiti že po prvem letu poslovanja.

Primer: izstop po prvem letu poslovanja

Podjetnik začne dejavnost 1. 6. 2025 in v letu 2025 ustvari 110.000 € prihodkov. V letu 2024 dejavnosti še ni opravljal.

• Prihodki 2024: 0 € (ni opravljal dejavnosti)
• Prihodki 2025: 110.000 €
• Povprečje: (0 € + 110.000 €) / 2 = 55.000 €

Ker zavezanec ne izpolnjuje pogoja polnega zavarovanja za 9 mesecev, zanj velja prag 50.000 €. Povprečje 55.000 € ta prag presega, zato bo moral že za leto 2026 izstopiti iz sistema normiranih odhodkov.

4. Nova progresivna dohodninska lestvica za normirance

ZPZR uvaja tudi progresivno dohodninsko lestvico za zavezance, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov. To pomeni, da se ni več uporabljala enotna 20-odstotna stopnja, ampak se davek deli na dva razreda.

4.1 “Redni” normiranec (polni s.p., vsaj 9 mesecev zavarovanja)

• do 72.000 € davčne osnove: 20 % stopnja dohodnine,
• nad 72.000 € davčne osnove: 35 % stopnja, vendar samo na del, ki presega 72.000 €.

Pri “rednem” s.p. se še vedno uporabljajo normirani odhodki po 59. členu ZDoh-2 (80 % do 60.000 € prihodkov in 0 % nad 60.000 €), kar pomeni, da je efektivna obdavčitev nižja od nominalnih stopenj – a je pri visokih prihodkih vseeno občutno višja kot v prejšnji ureditvi.

4.2 “Popoldanski” normiranec ali tisti brez 9-mesečnega polnega zavarovanja

• do 33.000 € davčne osnove: 20 % stopnja dohodnine,
• nad 33.000 € davčne osnove: 35 % stopnja, za del nad 33.000 €.

Za kmečka gospodinjstva, ki so vključena v sistem normiranih odhodkov, velja enaka lestvica kot za redne s.p.-je (20 % do 72.000 € davčne osnove, 35 % nad tem zneskom), pri čemer se davčna osnova ugotavlja po posebnih določbah ZDoh-2.

5. Konkreten primer: normiranec z 130.000 € prihodkov

V uradnem pojasnilu FURS je prikazan zelo konkreten primer, ki normirancem pomaga razumeti nov sistem. Gre za zavezanca, ki v letu 2026 doseže 130.000 € prihodkov in izpolnjuje pogoj polnega zavarovanja kot samozaposleni vsaj 9 mesecev (torej “redni” s.p.).

Korak 1: normirani odhodki (59. člen ZDoh-2)

• 80 % priznanih odhodkov do 60.000 € prihodkov:
  • 60.000 € × 80 % = 48.000 € normiranih odhodkov
• nad 60.000 € prihodkov (70.000 €) se odhodki ne priznajo:
  • 70.000 € × 0 % = 0 € normiranih odhodkov

Skupaj priznani normirani odhodki: 48.000 €

Korak 2: davčna osnova

Davčna osnova = prihodki – normirani odhodki

• 130.000 € – 48.000 € = 82.000 € davčne osnove

Korak 3: nova progresivna dohodninska lestvica

• 20 % od davčne osnove do 72.000 €:
  • 72.000 € × 20 % = 14.400 €
• 35 % od dela davčne osnove nad 72.000 €:
  • (82.000 € – 72.000 €) = 10.000 €
  • 10.000 € × 35 % = 3.500 €

Skupna dohodnina: 14.400 € + 3.500 € = 17.900 €

Gre za uraden primer iz pojasnila FURS, zato je primeren kot referenca za podjetnike, ki imajo podobne prihodke in se želijo orientacijsko postaviti v nov sistem.

6. Kaj vse to pomeni za podjetnika v praksi?

• Višji prihodkovni pragovi (50.000 € in 120.000 €) omogočajo, da več podjetnikov ostane normirancev, vendar ne brez omejitev.
• Petletna omejitev ponovnega vstopa pomeni, da izstop iz normiranosti ali zaprtje dejavnosti postaneta precej bolj strateški odločitvi.
• Izstop na podlagi povprečja (120.000 €, 50.000 €, 85.000 €) prisili podjetnike, da spremljajo prihodke vsaj dve leti nazaj in ne samo tekočega leta.
• Progresivna obdavčitev najbolj vpliva na tiste normirance, ki imajo visoko davčno osnovo – predvsem nad 72.000 € pri rednih in nad 33.000 € pri popoldanskih s.p.-jih.

7. Kako se pripraviti na leto 2026?

Za podjetnike je ključno, da pravočasno preverijo, ali jim sistem normiranih odhodkov v novi obliki še ustreza.

Priporočljivo je:

• narediti projekcijo prihodkov za leti 2025 in 2026,
• preveriti, ali se približujete izstopnim pragom (povprečje dveh let),
• primerjati obdavčitev v sistemu normiranih odhodkov in v sistemu dejanskih stroškov,
• upoštevati, da ponovni vstop v normiranost po izstopu ne bo možen vsaj pet davčnih let.

Spremembe pri normirancih za leto 2026 so velike, a z dobrimi informacijami in pravimi orodji lahko podjetnik še vedno najde optimalno rešitev zase.