Primeri povratnih računov pri vračilih: vodič 2026

Povratni račun pri vračilu je izraz, ki ga podjetniki pogosto uporabljajo za dobropis oziroma popravek že izdanega računa. Kadar kupec vrne blago, odpove naročilo ali prejme naknadno znižanje cene, je treba jasno ločiti popravek računa od dejanskega vračila denarja. Spodaj so konkretni primeri, številke in postopek, ki ga lahko uporabite pri svojem poslovanju.

Kaj je povratni račun pri vračilu?

»Povratni račun« ni enotno poimenovanje posebne vrste dokumenta v ZDDV-1. Običajno gre za dobropis, s katerim se popravi znesek prvotnega računa. Razlog je lahko vrnjen artikel, odpoved dobave, priznana reklamacija ali naknadni popust.

Pomembno: dobropis ni isto kot vračilo kupnine. Dokument popravi poslovni dogodek in evidence, vračilo denarja pa je ločena transakcija. Če je kupec samo dvakrat plačal pravilen račun, praviloma ni razloga za izdajo dobropisa. To razliko podrobneje pojasnjujemo v vodiču o napačnih nakazilih.

Trije primeri povratnega računa z izračunom

1. Celotno vračilo blaga: 122 €

Prvotni račun R-2026-0042 vsebuje blago v vrednosti 100,00 € brez DDV in 22,00 € DDV. Kupec vrne celotno naročilo. Dobropis DOB-2026-0012 se sklicuje na prvotni račun in prikazuje:

Vračilo 122,00 € kupcu nato izvedete z ustreznim plačilnim postopkom in shranite dokazilo.

2. Delno vračilo: 60 €

Kupec vrne en artikel, za katerega je plačal 60,00 € z 22-odstotnim DDV. Popravek znaša −49,18 € osnove in −10,82 € DDV, skupaj −60,00 €. Preostale postavke prvotnega računa ostanejo nespremenjene.

3. Naknadni popust brez vračila izdelka

Podjetje kupcu prizna 10-odstotno znižanje cene zaradi dogovorjene kompenzacije. Če je prvotni račun znašal 244,00 € z DDV (200,00 € + 44,00 € DDV), dobropis za 10 % znaša −20,00 € osnove in −4,40 € DDV, skupaj −24,40 €. Kupec blago obdrži.

Dobropis, storno in vračilo denarja: kakšna je razlika?

Izraz »storno« se med programi uporablja različno. Pri že izdanih, zlasti davčno potrjenih računih, ne brišite zgodovine; uporabite sledljiv popravek in preverite pravilno fiskalno obravnavo.

Kaj mora vsebovati dobropis?

Dokument, ki spreminja prvotni račun in se nanj nedvoumno sklicuje, se za namene DDV obravnava kot račun. Njegovi podatki morajo ustrezati vrsti transakcije in pravilom izdajanja računov. V praksi vključite:

• oznako in številko dobropisa ter datum izdaje;
• nedvoumen sklic na prvotni račun (številka, priporočljivo tudi datum);
• podatke izdajatelja in potrebne podatke prejemnika;
• razlog popravka in opis vrnjenega blaga ali znižane storitve;
• popravek osnove, uporabljeno davčno stopnjo in popravek DDV, kadar se obračuna;
• skupni znesek popravka in po potrebi informacijo o načinu vračila.

Pozor: ni splošnega pravila, da mora biti vsak dobropis nad 100 € »poln«, pod tem zneskom pa samodejno »poenostavljen«. Pravila o poenostavljenih računih so odvisna od vrste dokumenta in transakcije. Prav tako ne velja, da mora imeti vsak dobropis davčno številko kupca.

Kako urediti povratni račun v šestih korakih

1. Poiščite prvotni račun. Preverite številko, datum, artikle, davčno stopnjo in morebitno davčno potrditev.
2. Ugotovite razlog in obseg popravka. Celotno vračilo, delno vračilo, odpoved ali naknadni popust.
3. Pripravite dobropis. Vnesite sklic na izvirnik in pravilne negativne zneske po stopnjah DDV.
4. Preverite fiskalizacijo. Če je bil prvotni račun davčno potrjen, preverite pravilen postopek potrjevanja popravka.
5. Posredujte dokument in uredite vračilo. Denar vrnite po dogovorjenem oziroma zakonsko predpisanem postopku; pri potrošniškem odstopu veljajo posebna pravila.
6. Shranite sled. Povežite prvotni račun, dobropis, razlog in dokazilo o vračilu plačila.

Kako dobropis vpliva na DDV in FURS?

Pri preklicu naročila, vračilu ali znižanju cene po dobavi lahko pride do popravka davčne osnove po ZDDV-1. Pogoji in čas popravka niso v vseh primerih enaki, zlasti pri poslovanju med davčnimi zavezanci. Računovodja naj preveri tudi vpliv na odbitek DDV pri kupcu.

Če popravljate davčno potrjen račun, je treba ustrezno obravnavati tudi podatke za FURS. Ne predpostavljajte, da samo izdaja PDF-dobropisa samodejno popravi davčno potrjene podatke. Za nastavitev blagajne glejte navodila Račun123 za davčno blagajno.

Potrošniški 14-dnevni rok: pravica do odstopa brez navedbe razloga praviloma velja pri določenih pogodbah na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, ne pri vsakem nakupu v fizični trgovini. Pri odstopu obstajajo izjeme in posebna pravila o vračilu kupnine ter zadržanju vračila do prejema blaga oziroma dokazila o pošiljanju. Več o samem potrošniškem postopku preberite v ločenem vodiču o vračilu blaga in na portalu SPOT.

Dobropisi in računi na enem mestu z Račun123

V Račun123 lahko vodite izdane račune in dobropise ter pregled nad dokumentacijo za računovodstvo. Pri popravku najpomembneje poskrbite, da je razvidna povezava s prvotnim računom in da so zneski pravilni. Za način izdelave konkretnega popravka upoštevajte možnosti, ki so na voljo v aplikaciji.

Pogosta vprašanja

Kaj je povratni račun?

Povratni račun je pogovorni izraz za dokument, s katerim popravite že izdani račun zaradi vračila, preklica ali znižanja cene. V praksi se praviloma uporablja dobropis.

Ali dobropis pomeni, da je denar že vrnjen?

Ne. Dobropis popravi računovodsko in davčno evidenco; vračilo denarja je ločeno plačilno dejanje.

Ali lahko izdam dobropis samo za en artikel?

Da. Pri delnem vračilu popravite le vrednost vrnjenega artikla in pripadajoči DDV, če je bil obračunan.

Ali moram prvotni račun izbrisati?

Ne. Ohranite prvotni račun in sledljiv popravek s sklicem nanj.

Ali je potreben dobropis pri dvojnem plačilu?

Če je račun pravilen in je kupec zgolj dvakrat plačal, praviloma vrnete preplačilo brez dobropisa.

Preverjeni viri in nadaljnje branje

• ZDDV-1 – Zakon o davku na dodano vrednost
• SPOT – spletna prodaja in pravice potrošnikov
• Račun123 – vračilo blaga in dobropis
• Račun123 – napačno nakazilo in vračilo denarja